Zopet najdeno nekje na spletu

Vsak dan gledam, če bo kdo objavil Gorjance ali kako drugo DUENDovo novost, pa nič. Pač imam preveč cajta, zato sem ravnokar ( sama ne vem od kod) potegnila tole pismo.

Violeta

MARATONCU JURIJU,5.5.2006, 14.30

Vidim, da se je avantgarda sodobnega neoliberalizma že popolnoma absorbirala v multikulturalnem okolju Pariškega predmestja. Terapevtskih metod za blaženje posledic kulturnega šoka, s katerim se sooča študent v preliminarnem obdobju svojega študija v tujini, očitno ne manjka in so tudi po oceni zdravstvenega tehnika popolnoma ustrezne (nekaj zabave, malce teka pa veliko alkohola). BRAVO. Via trita, Via tuta/ uhojena pot, varna pot. Prav tako je moč opaziti, da je kvantiteta pridobljenega znanja v korelaciji s pozitivno rastjo Krkinih delnic, kar gre po svoje za neke vrste fenomen. Oba namreč kažeta močno tendenco navzgor, pri čemer gornje premise ni mogoče limitirati ampak se jo lahko po Jožetu C. determinira z besedo nebo. Ali z drugimi besedami povedano, da tako znanje kot delnice omejuje le kozmos, katerega mej pa ne poznamo. Zanimivo. Nedvomno ima omenjeno dejstvo na študenta lahko močne študijske motivacijske učinke. Pisanje prekinjam, očetovske obveznosti! 5.5.2006, 16.30Pa nadaljujmo. Do konca vinotoka sem večino časa sam doma, Lita je nadčloveško obremenjena z vajami v Trstu, zato je postopek KOLOBARJENJA v kuhinji v polnem teku. Za tiste, ki ne poznajo kaj ta postopek pomeni sledi v nadaljevanju krajša obrazložitev. Predpostavimo, da ima tričlanska družina doma na kuhinjski polici povprečno osem krožnikov. Ker fotri ponavadi zjutraj zelo zgodaj vstanemo, pripravimo zajtrk in vzamemo tri krožnike, ki so na vrhu police. Te tri krožnike mame kasneje vestno pomijejo in pospravijo zopet nazaj na vrh police. Vse lepo in prav. Ampak foter se tekom dneva po uspešnem lovu (za detaljno razumevanje si oglej Jamskega človeka) ponovno postavi za sporhet in zopet vzame iste tri krožnike kot zjutraj. Mama spet vse vestno pomije. Pri večerji sledi ponovno že opisani postopek. Po poteku enega leta sledi logična posledica vestnega pomivanja in pospravljanja. Vrhnji trije krožniki so za odpis, spodnjih pet krožnikov pa je tako rekoč nedotaknjenih. Postavlja se vprašanje ali je takšno vestno pomivanje in pospravljanje, da imamo po enem letu na polici tri zgulene krožnike in pet sijajočih v skladu s temeljnimi ekonomskimi načeli? Mislim da ni! V izogib takšnemu ekonomsko nedopustnemu ravnanju, uvajam v kuhinjo postopek kolobarjenja. Krožnike jemlješ iz police toliko časa dokler jih ne zmanjka in jih šele nato pomiješ in pospraviš. Tako je vseh osem krožnikov po enem letu enako obrabljenih. Zato ti priporočam, da tudi ti v Fontaneblu uvedeš opisani postopek. Je pa res, da obstaja dejavnik, ki pogostokrat kolobarjenje prepreči oziroma do velike mere ogrozi njegovo izvajanje in sicer boljša polovica. Zato je priporočljivo, da zaradi blaženega miru v hiši s slednjo, pred uvedbo kolobarjenja naredita konstruktivno analizo smotrnosti celotnega postopka. Nadalje vidim, da dvoboj med izven zakonskima partnerjema KAPETAN-POVHE glede osvojitve prestižne lovorike kralja pol-maratona še vedno traja. Kljub dejstvu, da Vivi po do sedaj zbranih podatkih vodi z dve proti nič je tekaška vnema pri obeh kompetitorjih na vrhuncu. OH JEE, Let s make a bet!!!!Ampak mislim, da se boš moral sprijazniti z dejstvom, da so naše boljše polovice (b.p) v vseh pogledih pač bolj uspešne v življenju od nas mučenikov. Se sliši čudno. Poglej.Na podlagi statističnih izračunov o povprečni življenjski dobi nas b.p. prekašajo za debelih pet let. To pomeni, če ti nekaj narediš v življenju imajo one še vedno čas da to naredijo kasneje boljše in kvalitetnejše. In tukaj je tekma z našimi ženkami pač izgubljena. Nas prekašajo na celi črti. Ampak mi jih imamo vseeno radi , a ne, tudi če so uspešnejše. Mislim, da je bistvo vsega v sreči in če jo uspeš kot posameznik prepoznati potem nisi samo zmagovalec ampak si velikan.
Jancl